Foto: Borut Furlan
V SPOMIN VELIKIM
V plitvinah Sredozemskega morja se skriva izjemna vrsta - veliki leščur (Pinna nobilis). Ta velika školjka s svojo trdno in veliko lupino ustvarja dragocen življenjski prostor za številne morske organizme, od alg do manjših rib. S svojim posebnim načinom prehranjevanja - filtriranjem - prispeva k čistosti in prosojnosti morja. Žal pa je vrsta kritično ogrožena, kar zmanjšuje stabilnost morskih ekosistemov.
Kdo v veliki lupini na morskem dnu živi?
To je leščur, ki si tam dom svoj gradi!
Nanj se pritrdijo rastline in živali,
bilo bi res škoda, da jih ne bi poznali.
A brž ko je v morje prišel parazit
leščurjev ni ubranil njihov ščit.
Takrat jih žal preveč je izumrlo
in morju se srce je strlo…
Foto: Borut Furlan
kakšen je leščur?
Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja školjka v Sredozemlju, v povprečju velika okrog 60 cm, lahko pa zraste tudi do 150 cm. Je sredozemski endemit, kar pomeni, da živi le na območju Sredozemskega morja. Lupina leščurja je na zunanji strani rjavo rdečkaste barve, notranjost lupine školjke pa je, tako kot pri petrovem ušesu, pokrita z biserovino in je svetleče srebrne barve. Lupine so krhke, pokriva jih približno 20 radialnih luskastih lamel. Luske ali zobci so izrazitejši pri mladih školjkah. Veliki leščur živi zapičen v morsko dno z drobnim sedimentom (mulj, pesek), v katerega je pritrjen z dolgimi, tankimi, a močnimi bisusnimi oziroma pritrjevalnimi nitmi.
zakaj so leščurji pomembni?
Trdna lupina leščurjev, posebno starejših primerkov, ponuja veliko površino za naselitev drugih morskih organizmov, kot so alge, črvi cevkarji, mahovnjaki, plaščarji, druge vrste školjk ter manjših rakov in rib. Organizmom, ki naseljujejo leščurja, strokovno rečemo epibionti. Leščurju, ki epibionte gosti, pa rečemo bazibiont. Prav tako pa pravimo tudi, da je leščur ekosistemski inženir oziroma biogradnik, saj ustvarja nove habitate za naselitev organizmov v mikrookolju. Tudi, ko organizem odmre, lahko ostane njegova lupina še nekaj let zasidrana v podlago in predstavlja življenjski prostor za mnoge organizme. Takrat se v prostore med njegovimi lupinami naselijo tudi mnoge manjše vrste rib in mladice večjih ribjih vrst. Veliki leščur živi pritrjen v peščeno dno, ki večinoma gosti manjšo biodiverziteto kot združbe na trdni podlagi. Zato trda podlaga njihovih lupin predstavlja drugačen habitat od okolišnjega, s čimer omogoča na tem območju življenje tudi organizmom, ki jim peščena podlaga drugače ne ustreza, kar posledično povečuje biotsko pestrost oziroma biodiverziteto*. Prav tako je leščur izjemno učinkovit filtrator morske vode. Kot tudi drugi organizmi, ki živijo na njegovih lupinah, neprestano prečiščuje morsko vodo in iz nje odstranjuje organske delce, s katerimi se prehranjuje. S svojo sposobnostjo dnevne filtracije velikih količin vode (natančne vrednosti še niso povsem raziskane) prispevajo leščurji k čistosti in prosojnosti morja.
kaj se je zgodilo z leščurji?
Veliki leščur je bil skozi zgodovino močno izpostavljen prekomernemu izlovu, predvsem zaradi svoje okrasne in komercialne vrednosti. Njegovo meso je bilo cenjeno kot kulinarična specialiteta v obalnih regijah Sredozemlja, lupina zelo iskana kot dekorativni predmet, njihove bisusne niti (pritrdilne strukture v sedimentu) pa so uporabljali za izdelavo najdražje svile. Intenziven lov in nabiranje lupin sta v 20. stoletju privedla do drastičnega upada populacije vrste. Ker se ta vrsta razmnožuje počasi in doseže spolno zrelost šele po nekaj letih, si populacija zaradi prekomernega nabiranja ni mogla dovolj hitro opomoči, kar je vrsto privedlo na rob izumrtja. Zato je bil veliki leščur v 90. letih prejšnjega stoletja vključen na seznam zaščitenih vrst v okviru nacionalnih in mednarodnih okoljskih zakonodaj, ki so uvedle stroge omejitve glede lovljenja in trgovanja z leščurji ter zaščitile njihova naravna bivališča, kar je pripomoglo k izjemni obnovitvi populacije na nekaterih območjih Sredozemlja.
Leta 2019 je v Sredozemlje vstopil za leščurje smrtonosen parazit (Haplosporidium pinnae), ki je povzročil novo izumiranje vrste. Epidemija je bila tako obsežna, da je prizadela celotno sredozemsko populacijo te vrste. Zaradi okužbe je umrlo več kot 90 % populacije, s čimer je vrsta v ekosistemu funkcionalno izumrla, kar pomeni, da v okolju ne more več opravljati funkcije, ki jo je prej imela (filtracija in biogradnik). Tudi v Sloveniji, kjer so bili leščurji prej relativno pogosti, je prišlo do skoraj popolnega izumrtja te vrste. V mnogih delih Jadranskega morja, vključno z obalo Istre in Dalmacije, so populacije velikega leščurja danes skoraj povsem izginile.
zakaj je izumiranje velikega leščurja problematično?
Izginjanje velikega leščurja predstavlja resno grožnjo za morski ekosistem, saj ima v njem leščur pomembno vlogo. Nekaj let po smrti teh organizmov so njihove velike lupine še vedno stale pritrjene v podlagi. V tem času so v njih našli zavetje novi organizmi, kot so različne ribe in raki. Vendar so po letih začele njihove pritrdilne strukture razpadati, zaradi česar so lupine leščurjev postale nestabilne. Pri večjih premikih vode, kot so močni valovi med neurji ali turbulence, ki jih povzročajo plovila, se te lupine postopoma odtrgajo od podlage. V zadnjem letu opažamo vse več naplavljenih leščurjevih lupin na obalah, kar kaže, da izgubljamo te pomembne mikrohabitate, ki so bili življenjski prostor številnim morskim organizmom. S tem se zmanjšuje pestrost življenjskega okolja oziroma habitatov, kar negativno vpliva na biotsko raznovrstnost. Manjša biotska raznovrstnost pa pomeni slabšo stabilnost in odpornost ekosistema na okoljske spremembe. Njihova zaščita in ohranjanje sta tako ključnega pomena za ohranjanje celotnega morskega ekosistema.
V zadnjem letu smo se v morju soočali tudi s pojavom sluzenja morja. Pri tem pojavu gre za prekomerno namnožitev planktonskih alg, ki pri tem v morje izločajo različne organske snovi. Te skupaj tvorijo sluz, ki smo jo videvali na površini morja. Ko alge odmirajo, v nekaj centimetrskih slojih prekrijejo morsko dno in tam zaradi procesa gnitja porabijo ves kisik, kar povzroča pogin mnogih organizmov na morskem dnu. Leščurji so imeli v preteklosti tudi pri tem pomembno vlogo, saj so številne organizme dvignili nad ta anoksični pas in so zato predstavljali repopulacijske centre, v katerih so vsaj nekateri pridneni organizmi preživeli ta težka obdobja.
Izumrtje leščurjev ne vpliva le na biotsko raznovrstnost, ampak tudi na kulturno dediščino Sredozemlja, saj je bila ta školjka del kulturnega in naravnega bogastva tega območja.
Kljub temu, da se v naravi na določenih mestih vrsta še vedno pojavlja, ta organizem v okolju ne opravlja več iste vloge, kot jo je prej. Zato lahko rečemo, da je vrsta ekološko izumrla.
Kaj je projekt “v spomin velikim” in kako pri tem pomaga?
Naš projekt odgovarja na to krizo s kreativno in trajnostno idejo: k sodelovanju smo povabili umetnike, ki so iz okolju prijaznih materialov oblikovali skulpture oziroma svoje umetniške interpretacije velikega leščurja. Skulpture bomo sprva razstavili v galeriji Monfort pod okriljem Obalnih galerij Piran. Tam bodo služile ozaveščanju in izobraževanju obiskovalcev o pomenu te izjemno pomembne vrste v okolju in posledicah njenega izumiranja.
Po zaključku razstave na kopnem pa bomo skulpture umestili v Morsko oazo Piran - naše gojišče morskih organizmov namenjeno trajnostni marikulturi in ohranjanju biotske raznovrstnosti, kjer bodo tvorile inovativno gojišče morskih organizmov in nekakšno prvo podvodno galerijo v slovenskem morju. Poleg simbolnega pomena bodo skulpture služile kot površine za pritrjevanje morskih organizmov, kot je avtohtona evropska ostriga (Ostrea edulis). Tako bomo poskusili razviti inovativen način gojenja navedene vrste ter hkrati omogočili ponovno vzpostavljanje habitatov podobnim naravnim in s tem prispevali k obnovi ekosistemov. To pa nam bo omogočilo tudi raziskovanje kolonizacije organizmov, predvsem užitnih, primernih za prehrano ljudi in živali.
kako se povezujeta OHRANJANJE narave in umetnost?
V zavodu YouSea, zavod za ohranjanje biodiverzitete morja, si želimo vzpostaviti sodelovanje z umetniki in sodelovati v projektih, ki združujejo umetnost in naravoslovje z namenom ohranjanja morskega ekosistema in narave. Umetnost je namreč lahko izjemno orodje za komuniciranje naravovarstvenih tematik, saj se publike dotakne na čustvenem nivoju in jo tako globlje poveže z okoljem in naravo. Prvi tak skupni projek je V spomin velikim, ki smo ga zasnovali skupaj z umetniki Dušanom Erjavcem, Barbaro Gogala in Vasjo Nanutom.
nagrada podjetja gen-i za inovativno trajnostno rešitev
Projekt V spomin velikim je prejel 40.000 EUR nepovratnih sredstev v okviru trajnostnega razpisa podjetja GEN-I, kar predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za ozaveščanje o problemu ekološkega izumrtja velikega leščurja (Pinna nobilis) in skozi to karizmatično vrsto tudi drugih manj opaznih ogroženih morskih organizmov. Podpora podjetja GEN-I, ki z razpisom spodbuja inovativne trajnostne rešitve, je za nas izjemnega pomena. S prejetimi sredstvi bomo lahko vse leto izvajali učinkovite monitoringe in raziskave v našem edinstvenem morskem gojišču in še naprej razvijali nove metode marikulture, ohranjali biotsko raznovrstnost in spodbujali interdisciplinarno sodelovanje med umetnostjo in znanostjo. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo pozitiven vpliv na naše okolje in družbo. Zahvaljujemo se GEN-I za zaupanje in podporo, ki nam omogoča, da uresničujemo našo vizijo. Pravo delo se zdaj šele začenja, a z zavezanostjo in inovativnostjo želimo postaviti nov standard za trajnostne projekte, ki bodo prinašali dolgoročne koristi naravi in ljudem.
*kaj je biodiverziteta ali biotska raznovrstnost?
Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost različnih vrst ali raznolikost okolja na nekem območju. Vsaka vrsta ima specifično ekološko vlogo, kar omogoča funkcionalno kompleksnost ekosistema. Na primer, če pride do izumrtja vrste, kot je veliki leščur (Pinna nobilis), to povzroči izgubo življenjskega prostora za številne druge organizme, kar vodi do porušenega ravnovesja. Manjša biotska pestrost pomeni manjšo odpornost ekosistema na različne stresorje, kot so onesnaženje, podnebne spremembe ali invazivne vrste, kar lahko vodi do propada ekosistemskih storitev, od katerih smo odvisni tudi ljudje. Visoka stopnja biotske pestrosti ima ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti in odpornosti ekosistemov, saj različne vrste prispevajo k pomembnim ekološkim procesom, kot so kroženje hranil, filtriranje vode, absorpcija ogljikovega dioksida in zagotavljanje življenjskih habitatov. Ohranjanje biotske pestrosti je ključno za trajnostno prihodnost, saj zmanjšuje tveganje za uničenje ekosistemov.
Podporniki, ki so omogočili izvedbo projekta “V spomin velikim”:
Podjetje GEN-I je s podelitvijo nepovratnih sredstev v okviru Trajnostnega razpisa omogočilo projekt in razstavo,
Glavni sponzor Zavoda YouSea BAUHAUS,
Obalne galerije Piran - razstavni prostor Galerija Monfort,
Piranske soline - donacija soli za postavitev razstave,
BAR2000 - donacija materialov za postavitev razstave,
Vina Zaro - donacija vina.
Umetniki, ki so prispevali svoje skulpture velikih leščurjev:
Tanja Ambrožič
Helena Angelski
Nevenka Angelski
Nada Benc-Štuka
Lidia Boševski
Simona Breskvar Tiller
Fabio Clementi
Dragica Čadež
Mojca Černič-Pretnar
Polona Demšar
Mateja Dimic Š.
Denis Dražetić
Nadica Eichhorn
Ani Erjavec
Dušan Erjavec
Maja Fonda Cirman
Charlotte Fuentes
Nina Gaber
Tanja Gabrijelčič
Narcisa Glažar
Aljoša Golubič
Tatjana Gomboč Jerman
André Jost
Anže Jurkovšek
Damjan Komel
Paola Korošec
Damijan Kracina
Sanda Kürbus-Zore
Lucija Lekšić
Ljubica Lovrenčić
Društvo Majolka
Ksenja Makarovič Matevžič
Anela Matešić
Marina Mijatović
Vasja Nanut
Rok Pahor
Ivana Petan
Vesna Plavec
Miljanka Simšič
Mojca Smerdu
Barba Štembergar Zupan
Zlatka Vučinić
Marko Zelenko
Ljubica Zgonec Zorko
Niko Zupan
Dani Žbontar
Milenka Živković
literatura:
Cabanellas-Reboredo M., Blanco A., Deudero S., Tejada S. 2010. Effects of the invasive
macroalga Lophocladia lallemandii on the diet and trophism of Pinna nobilis (Mollusca:
Bivalvia) and its guests Pontonia pinnophylax and Nepinnotheres pinnotheres (Crustacea:
Decapoda). Scientia Marina 74(1): 101-110.
Centoducati G., Tarsitano E., Bottalico A., Marvilli M., Lai O.R., Crecenzo G. 2007.
Monitoring of the Endangered Pinna nobilis Linné, 1758 in the Mar Grande of Taranto
(Ionian Sea, Italy). Environ. Monit. Assess. 131: 339–347.
Coppa S., Guala I., De Lucia G.A., Massaro G., Bressan M. 2010. Density and distribution
patterns of the endangered species Pinna nobilis within a Posidonia oceanica meadow in the
Gulf of Oristano (Italy). Journal of the Marine Biological Association of the United
Kingdom 90(5): 885–894.
Corriero G., Pronzato R. 1987. Epibiontic sponges on the bivalve Pinna nobilis. Marine
ecology – progress series 35: 75-82.
Davenport J., Ezgeta-Balić D., Peharda M., Skejić S., Nincević-Gladan Ž., Matijević S.
2011. Size-differential feeding in Pinna nobilis L. (Mollusca: Bivalvia): Exploitation of
detritus, phytoplankton and zooplankton. Estuarine, Coastal and Shelf Science 92: 246-254.
Deudero S, Vázquez-Luis M, Álvarez E. 2015. Human Stressors Are Driving Coastal
Benthic Long-Lived Sessile Fan Mussel Pinna nobilis Population Structure More than
Environmental Stressors. PLoS ONE 10(7): e0134530.
Giacobbe S. 2002. Epibiontic mollusc communities on Pinna nobilis L. (Bivalvia,
Mollusca). Journal of Natural History 36: 1385-1396.
Hendriks E.I., Tenan S., Tavecchia G., Marbà N., Jordà G., Deudero S., Álvarez E., Duarte
C.M. 2013. Boat anchoring impacts coastal populations of the pen shell, the largest bivalve
in the Mediterranean. Biological Conservation 160: 105-113.
Katsanevakis S., Thessalou-Legaki M. 2009. Spatial distribution, abundance and habitat use
of the protected fan mussel Pinna nobilis in Souda Bay, Crete. Aquatic Biology 8: 45-54.
Katsanevakis S., Poursandidis D., Issaris Y., Panou A., Petza D., Vassilopoulou V.,
Chaldaiou I. 2011. "Protected" marine shelled molluscs: thriving in Greek seafood
restaurants. Mediterranean Marine Science 12(2): 429-438.
Lipej, L., Mavrič, B. & M. Orlando Bonaca (2012). Zaključno poročilo o projektu.
Opredelitev stanja populacij leščurja in morskega datlja ter habitatnih tipov morski travniki
in podmorski grebeni v Naravnem rezervatu Strunjan in priporočila za usmerjanje obiska
morskega dela rezervata. Poročila MBP, str. 1-49.
Maeder F. 2008. La producción de bienes de consumo en la Antigüedad. Sea-silk in
Aquincum: First production proof in antiquity. University in Valencia: 109-118.
Plećaš D. 2017. Epibionti na plemenitoj periski (Pinna nobilis Linnaeus, 1758; Mollusca:
Bivalvia). Zaključna naloga, Univerza v Zagrebu.
Prestinenzi G., Ciriaco S., Del Piero D., Tempesta M. 2011. Pinna nobilis L., 1785
(Mollusca, Bivalvia) population dynamics and structure within the Miramare marine
protected area (Gulf of Trieste). Varstvo narave Suppl. 1.
Rabaoui L., Tlig-Zouari S., Ben Hassine O.K. 2008. Distribution and habitat of the fan
mussel Pinna nobilis Linnaeus, 1758 (Mollusca: Bivalvia) along the northern and eastern
Tunisian coasts. Cahiers de Biologie Marine 49: 67-78.
Rabaoui L., Tlig-Zouari S., Consentino A., Ben Hassine O.K. 2009. Associated fauna of the
fan shell Pinna nobilis (Mollusca: Bivalvia) in the northern and eastern Tunisian coasts.
Scienta Marina 73: 129-141.
Rabaoui L., Belgacem W., Ismail D.B., Mansour L., Tlig-Zouari S. 2015. Engineering effect
of Pinna nobilis shells on benthic communities. Oceanologia 25: 1-10.
Rubino F., Fanelli G. 2018. Relocation of Pinna nobilis (Mollusca, Bivalvia), an important
component of best practices to maintain biodiversity in endangered marine coastal areas.
Geophysical Research Abstracts 20.
Voultsiadou E., Koutsoubas D., Achparaki M. 2009. Bivalve mollusc exploitation in
Mediterranean coastal communities: an historical approach. Journal of Biological Research-
Thessaloniki 12: 00 – 00.
PROJEKT V SPOMIN VELIKIM JE ZMAGOVALEC TRAJNOSTNEGA RAZPISA PODJETJA GEN-I
Naš projekt V spomin velkim je zmagovalec trajnostnega razpisa podjetja GEN-I, ki spodbuja in podpira inovativne trajnostne rešitve. Podpora podjetja GEN-I je za nas izjemnega pomena, saj bomo lahko s prejetimi sredstvi še naprej razvijali nove metode marikulture, ohranjali biotsko raznovrstnost in spodbujali interdisciplinarno sodelovanje med umetnostjo in znanostjo ter skupaj ozaveščali javnost. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo pozitiven vpliv na naše okolje in družbo.
Avtor leščurja: Dušan Erjavec, material nerjaveče jeklo