TEAMFORADRIS

Transnational mussEls preservAtion systeM FOR the ADRIatic Sea

V plitvinah Sredozemskega morja se skriva izjemna vrsta - veliki leščur (Pinna nobilis). Ta velika školjka s svojo trdno in veliko lupino ustvarja dragocen življenjski prostor za številne morske organizme, od alg do manjših rib. S svojim posebnim načinom prehranjevanja - filtriranjem - prispeva k čistosti in prosojnosti morja. Žal pa je vrsta kritično ogrožena, kar zmanjšuje stabilnost morskih ekosistemov.

NAMEN IN CILJI PROJEKTA

V projektu TEAMFORADRIS si prizadevamo izboljšati upravljanje ribogojstva in akvakulture v Jadransko-Jonskem morju z inovativnimi pristopi. Ključni cilj projekta je zmanjšati umrljivost školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) in izboljšati varstveni status morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica), s čimer bomo prispevali k varovanju morskih ekosistemov in omogočili trajnostno proizvodnjo morske hrane. Projekt TEAMFORADRIS bo s pomočjo raziskav, digitalnih tehnologij in pilotnih akcij izboljšal spremljanje in upravljanje ribogojskih območij v regiji ADRION. Ključni rezultati projekta bodo vključevali zbirko dobrih praks, protokole za trajnostno gojenje školjk ter rešitve za spremljanje stanja morja in ekosistemov.


PREDSTAVITEV PROBLEMA

Projekt TEAMFORADRIS se osredotoča na pereče okoljske izzive, s katerimi se soočajo obalni in morski ekosistemi Jadranskega morja. Ta regija je izjemno bogata z naravno in kulturno dediščino, ki sta tesno povezani s Sredozemskim morjem. Vendar pa intenzivna človeška dejavnost, podnebne spremembe in pomanjkanje zaščitnih ukrepov ogrožajo celovitost teh ekosistemov in biotsko raznovrstnost, kar ima neposredne posledice tako za okolje kot za ljudi, ki so od teh naravnih virov odvisni. V projektu zato obravnavamo dve vrsti, ki se srečujeta z vedno večjimi izzivi; sredozemska klapavica in morska trava pozejdonka.

Sredozemska klapavica (Mytilus galloprovincialis)

Sredozemska klapavica je ena izmed ključnih vrst v sredozemski akvakulturi. Predstavlja pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti, ustvarja delovna mesta in podpira prehransko varnost. Ohranitev stabilne in zdrave populacije školjk je zato ključna za gospodarsko blaginjo regije.

Prav tako pa ima pomembno ekološko vlogo. Kot odlični naravni filtratorji imajo klapavice ključno vlogo pri ohranjanju kakovosti in prosojnosti vode, saj iz vodnega stolpca odstranjujejo organski material in druge delce. Poleg tega njihove lupine ustvarjajo življenjski prostor za različne manjše morske organizme, kar spodbuja biodiverziteto in s tem stabilnost ekosistema. Zmanjšanje samočistilne sposobnosti morja zaradi zmanjševanja števila klapavic ter drugih školjk v obalnih ekosistemih bi lahko privedlo do slabše kakovosti morske vode in s tem zmanjšanja odpornosti obalnih območij.

Vendar pa se v zadnjih letih gojitelji klapavic v Sredozemlju soočajo z množičnimi pogini školjk. Povečane temperature morja povzročajo fiziološki stres, zmanjšujejo odpornost na patogene in povzročajo pomanjkanje kisika v vodi. Prav tako školjke ogrožajo druge agresivne vrste, kot sta tunikat Clavelina oblonga, ki je začela preraščati nasade klapavic, s čimer fizično ovira njihovo rast ter z njimi tekmuje za hrano in kisik. Prav tako se je začel množično pojavljati plenilski ploski črv Stylochus mediterraneus, ki se skriva med prostori, ki jih ustvarjajo kolonije tunikata, ter učinkovito plenijo klapavice. Vendar pa so za školjkarje velika nadloga tudi orade, ki se s klapavicami prehranjujejo in lahko poplenijo celotne nasade. 

Točnih razlogov za masovni pogin klapavic v Sredozemlju še ne poznamo. Verjetno pogin povzročajo različni vzroki v različnih delih Sredozemlja. Gotovo ni kriv le en vzrok, temveč medsebojno delovanje različnih stresorjev, ki imajo kumulativni negativni vpliv na odpornost in preživetje klapavic. 

Pozejdonka (Posidonia oceanica)

Morska trava pozejdonka tvori obsežne podvodne travnike, ki so ključni za stabilnost obalnih ekosistemov v Sredozemlju. Obširni travniki pozejdonke nudijo življenjski prostor številnim vrstam rib in nevretenčarjev. Zdravje travnikov pozejdonke pa je neposredno povezano tudi z dobrobitjo obalnih skupnosti. Morske trave iz vode vežejo ogljikov dioksid, kar pripomore k blaženju podnebnih sprememb. Prav tako delujejo kot naravna zaščita obal, saj umirjajo delovanje valov in ščitijo obrežja mest pred erozijo. Ustvarjajo priložnosti za ekoturizem, rekreacijo in izobraževanje o pomenu morskega okolja, s čimer krepijo lokalno gospodarstvo in kakovost življenja.

Vendar pa je pozejdonka, tako kot vse vrste morskih cvetnic, izjemno občutljiva na vplive človeških dejavnosti, kot so sidranje, onesnaževanje in klimatske spremembe. V slovenskem morju se vrsta pojavlja le na eni lokaciji, njene zaplate pa se z leti krčijo.


SKUPNI IZZIVI IN NUJNOST TRAJNOSTNIH REŠITEV

Evropska školjka in morska trava Posidonia oceanica sta ključni za ohranjanje zdravja morskih ekosistemov, vendar se zaradi naraščajočih pritiskov hitro soočata z izgubo vitalnosti. 

Projekt TEAMFORADRIS predstavlja projekt organizacij jadranskih držav, ki bomo skupaj iskali celostne rešitve za obnovo naravnih ekosistemov, trajnostno rabo virov in zaščito biotske raznovrstnosti, s poudarkom na ciljnima vrstama. Ta povezava omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med državami, kar je ključno za učinkovito soočanje z izzivi na mednarodni ravni. Namen projekta je torej vzpostaviti bolj uravnoteženo in trajnostno prostorsko organizacijo, ki bo prispevala k ohranjanju naravne dediščine in dolgoročni blaginji tako okolja kot lokalnih skupnosti.


SODELUJOČI

Vodilni partner: Municipality of Cagnano Varano -IT 

Projektni partnerji:

  • P2: WINGS ICT SOLUTIONS SA - EL

  • P3: University of Sarajevo - BA

  • P4: Albanian Center for Sustainable Development - AL

  • P5: Agency for Sustainable Development - AL

  • P6: Libera Università del Mediterraneo (LUM) - IT

  • P7: University of Thessaly - EL

  • P8: B. solutions - ME

  • P9: YouSea Institute for Marine Biodiversity Preservation - SI

  • P10: PLATFORMA 22 d.o.o - HR

Pridruženi partnerji: 

  • Mar in co, podvodna dela, d.o.o.  - SL

  • Qendra per Zhvillim Komunitar - AL

  • Gruppo di Azione Locale Gargano Agenzia di Sviluppo soc. cons arl - IT



VREDNOST PROJEKTA

1.499.872,36 EUR

SOFINANCIRANJE INTERREG

1.274.891,49 EUR

TRAJANJE PROJEKTA

36 mesecev


ZAČETEK PROJEKTA:

ZAKLJUČEK PROJEKTA:

01. 09. 2024

31. 08. 2027


literatura - Viri:

V delu.