Sredozemska kamena korala
Latinsko ime - Cladocora caespitosa (Linnaeus, 1767)
Slovensko ime - Sredozemska kamena korala, bela korala, bela koralja, jadranska kamena korala, kamena korala, kamena koralja, sredozemska korala
Italijansko ime - Madrepora a cuscino, madrepora pagnotta
Hrvaško ime - Koralj busenasti
Nemško ime - Rasenkoralle
Angleško ime - Pillow Coral
Foto: Borut Furlan
Piran, Jadransko morje, Slovenija
Opis: Sredozemska kamena korala ima zunanje, apnenčasto ogrodje, ki gradi kopaste ali grmičaste kolonije polkrožne oblike. Posamezni koraliti (polipi) imajo ovalno obliko in so vzporedno razporejeni drug ob drugem. Polipi so zaradi simbiontskih alg pretežno rjave barve.
Posebnosti: Sredozemska kamena korala je edina vrsta kamenih koral v Sredo-zemskem morju, ki lahko ponekod v plitvem morju ustvarja »koralne grebene«.
Velikost: Posamezni polipi so dolgi kakih 12 cm, v premeru pa merijo le 0,5 cm. Celotna kolonija lahko zrastejo od nekaj cm do približno 50 cm v premeru, v izjemnih primerih pa tudi preko 65 cm. V nekaterih predelih Sredozemlja pa lahko kolonije merijo tudi več metrov v dolžino in poldrugi meter v višino, kot je to npr. znano z otoka Mljeta.
Območje naselitve: Sredozemska kamena korala največkrat naseljuje skale ali večje kamnite sklade, ki se dvigujejo iz peščenega dna infralitoralnega pasu, ponekod pa jo najdemo tudi na grobem sedimentnem dnu. Običajno se pojavlja v globinskem razponu od nekaj metrov pa do 20 m globine.
Viri: Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji; Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev.
Eukaryota - evkarionti
Animalia - živali
Cnidaria - ožigalkarji
Anthozoa - koralnjaki
Scleractinia - kamniti koralnjak, kamene korale
Cladocoridae - kamene korale
Cladocora - kamena korala
Zanimivosti
Dolgoživost: Cladocora caespitosa je znana po svoji osupljivi dolgi življenjski dobi. Nekatere kolonije te korale naj bi bile stare celo več sto let. To jih uvršča med najdaljše živeče morske organizme.
Toleranca na nizko svetlobo: Za razliko od mnogih drugih koral, Cladocora caespitosa uspeva tudi v pogojih z relativno nizko svetlobo. Ta sposobnost je še posebej pomembna v Sredozemskem morju, saj je prodiranje sončne svetlobe v globino v nekaterih območjih precej omejena zaradi visoke motnosti vode.
Skelet iz kalcijevega karbonata: Podobno kot ostale korale tvori tudi Cladocora caespitosa skelet iz kalcijevega karbonata. Z rastjo in kopičenjem teh skeletov odmrlih in živih organizmov skozi čas se tvorijo koralni grebeni. Zapletena struktura skeleta pa nudi tudi zavetje različnim morskim organizmom.
Simbiotsko razmerje: Podobno kot druge korale je tudi Cladocora caespitosa v simbiotskem odnosu s fotosintetizirajočimi algami, imenovanimi zooxanthellae. Te alge živijo v tkivih korale in ji s fotosintezo zagotavljajo bistvene hranilne snovi, medtem ko koralna simbiotskemu organizmu nudi zaščito in hranila za.
Filtriranje hrane: Cladocora caespitosa dopolnjuje svojo prehrano s filtriranjem vode, tako da s svojimi lovkami zajema plankton in druge drobne organizme iz vode.
Genetska raznolikost: Nedavne raziskave so pokazale, da Cladocora caespitosa kaže visoko genetsko raznolikost znotraj svojih populacij. Ta genetska raznolikost lahko poveča odpornost vrste na okoljske stresorje in prispeva k njenemu dolgoročnemu preživetju.
Indikator podnebnih sprememb: Cladocora caespitosa znanstveniki proučujejo kot možno indikatorsko vrsto za ugotavljanje vplivov podnebnih sprememb v Sredozemskem morju. Na osnovi Spremembe v njeni porazdelitvi in zdravju lahko nudijo vpogled v spreminjajoče se okoljske.
Habitat za morsko življenje: Kolonije Cladocora caespitosa ustvarjajo kompleksne tridimenzionalne habitate, ki nudijo zavetje in hrano različnim morskim organizmom in s tem pomembno vplivajo na morsko biodiverziteto.
Pomembnost njenega ohranjanja: Zaradi počasne rasti in občutljivosti na različne grožnje, kot so razvoj priobalnega pasu, onesnaževanje, transport, turizem, sidranje in podnebne spremembe, velja Cladocora caespitosa za ogroženo vrsto. Zato potekajo številna prizadevanja za zaščito in ohranjanje njenih populacij in s tem povezanih ekosistemov.
Foto: Borut Furlan
Piran, Jadransko morje, Slovenija
