Velika hobotnica
Latinsko ime - Octopus vulgaris (Cuvier, 1797)
Slovensko ime - Velika hobotnica, navadna hobotnica, hobotnica, navadni osmeronog
Italijansko ime - Polpo comune, piovra
Hrvaško ime - Hobotnica, mrkač, botnica, hubotnica, hoba
Nemško ime - Gewöhnlicher Krake
Angleško ime - Common octopus
Foto: Borut Furlan
Fiesa Jadransko morje, Slovenija
Opis: Hobotnica ima osem približno enako dolgih lovk, ki jih povezuje kožna opna. Na lovkah so v dveh vrstah cikcakasto razporejeni priseski. Telo je vrečasto s posameznimi bradavičastimi tvorbami, brez robne plavuti in brez notranjega skeleta. Oči so velike in dobro razvite. Osnovna barva je rjava, vendar lahko žival z menjavanjem barvnih in geometrijskih vzorcev prilagaja barvo okolici.
Posebnosti: Ima črnilno žlezo.
Velikost: Zraste do 1 m.
Območje naselitve: Večinoma živi na primarnem trdnem dnu zgornjega infralitorala, pozimi globlje, tudi na peščenem dnu. Podnevi se skriva v skalnih luknjah in razpokah, ponoči gre na lov. Njeno domovanje pogosto izdajajo kupi ostankov lupin drugih mehkužcev, ki so nametani pred luknjo, v kateri se skriva. Hrani se z različnimi pleni, kot so mehkužci, raki in ribe. Je zelo prilagodljiva vrsta, sposobna je prenašati širok razpon temperatur in globin.
Viri: Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev; Karin Lehnardt, 38 Amazing Octopus Facts.
Eukaryota - evkarionti
Animalia - živali
Mollusca - mehkužci
Cephalopoda - glavonožci
Octopoda - osmerolovkar
Octopodidae - hobotnice
Octopus - hobotnica
Zanimivosti
Kamuflaža: Hobotnica se je sposobna preoblikovati in hitro spreminjati teksturo in barvo svoje kože, da se povsem zlije s svojim okoljem. Tako postane skorajda nevidna tako plenilcem kot plenu.
Uporaba orodja: Znano je, da hobotnice porabljajo kokosove lupine in druge predmete kot zavetišča in orožje, kar jih uvršča med redke živali, ki uporabljajo orodja.
Pamet: Hobotnice imajo kompleksen živčni sistem in so sposobne učenja in reševanja problemov, kar jih uvršča med najpametnejše nevretenčarje. Imajo kar devet možgan. Osrednji možgani se nahajajo med očmi in imajo splošen nadzor. V vsaki od osmih rok je osem dodatnih prepletov nevronom, ki jih imenujemo mini možgani. Mini možgani nadzorujejo lovke na pol neodvisno ali pa povsem sinhrono s centralnimi možgani.
Modra kri: Hobotnice imajo tri srca in kri modre barve zaradi pigmenta, ki prenaša kisik, imenovanega hemocianin.
Kratko življenje: Vse vrste hobotnice imajo kratko življenjsko dobo, najdaljša je le tri do pet let. Večina manjših hobotnic živi od 6 mesecev do enega leta. Razmnožujejo se le enkrat v življenju, nato pa umrejo. Samica hobotnica odloži tudi do 500.000 jajčec in nato preneha jesti in umre večinoma še preden se jajčeca izležejo. Samec se običajno pari z več samicami in nato tudi on umre.
Fotografija je bila razstavljena na razstavi podvodnih fotografij Boruta Furlana:
1. V Manziolijevi palači v Izoli v okviru dogodka: “Teden sredozemske obale 2023” od 19.09. do 07.10.2023.
Razstavo, tisk fotografije in nakup stojala je omogočil: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola v okviru projekta EUSAIR Facility Point, ki ga sofinancira INTERREG V-B Adriatic-Ionian Cooperation Programme 2014-2020 Evropski Sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Instrument predpristopne pomoči (IPA II) ter nacionalna sredstva.
2. V Skladišču soli Grando na Občinski praznik 2023 - 13.10.2023.
3. V razstavišču Monfort, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« od 07.12.2023 do 30.12.2023.
Ilustracija: Marija Prelog, Ambasadorji morja