Veliki Leščur
Latinsko ime - Pinna nobilis (Linnaeus, 1758)
Slovensko ime - Veliki leščur, leščur, lustura, morska gnjat, stura
Italijansko ime - Nacchera, pinna comune, cozza penna, stura
Hrvaško ime - Plemenita periska, periska, lostura
Nemško ime - Edle Steckmuschel, Große Steckmuschel
Angleško ime - Fan-mussel, Noble pen shell
Foto: Borut Furlan
Fiesa, Jadransko morje, Slovenija
Opis: Leščur je največja jadranska in sredozemska školJka in zraste tudi do 150 cm. Ima obliko gnjati. Lupine so krhke, pokriva jih približno 20 radialnih luskastih lamel, ki so izrazitejše pri mladih školjkah. Bisusne niti so močne in dolge. Lupina je rjavo rdečkaste barve, spodaj je svetlejša. Notranjost lupine je gladka, svetleče rdečkaste barve. Med plaščem in lupino se pogosto naseli stražna rakovica Pinnotheres sp. Zaradi svoje velikosti so starejši primerki močno obrasli z raznimi epibiotičnimi organizmi.
Velikost: do 150 cm
Območje naselitve: Leščur živi zapičen v muljasto-peščeno dno pod 3 m globoko. Na podlago je pritrjen z močnimi bisusnimi nitmi. Pogost je med livadami morske trave. Školjka je zakonsko zaščitena, zato je ne nabirajmo!
Sorodne vrste: Zlasti mladim leščurjem so zelo podobni predstavniki manjšega bodičastega leščurja (Pinna rudis). Ta vrsta leščurjev zraste okrog 30 cm, zgornji rob školjke je precej manj ovalen kot pri leščurju, zlasti pri mladih školikah je skoraj raven ali nekako prisekan. Po površini školjke v ravnih vrstah izraščajo številni trnasti izrastki.
Viri: Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev; Eko dežela, junij 2022; Lovrenc Lipej, Martina Orlanda-Bonaca, Valentina Pitacco, Borut Mavrič, Biodiverziteta biogenih formaciji.
Eukaryota - evkarionti
Animalia - živali
Mollusca - mehkužci
Bivalvia - školjke
Ostreida
Pinnidae - leščurji
Pinna - leščur
Zanimivosti
Hitra rast lupine: Zanj je značilna najhitrejša stopnja rasti lupine. Hitra rast je še posebej opazna v prvem letu življenja, ko lahko školjka zraste 10-15 cm. Pogosto ga lahko opazimo na morskih travnikih pozidonije, do nekje 20 metrov globine, kjer lahko doživijo starost tudi preko 45 let.
V Slovenskem morju so pred nekaj leti leščurji množično poginuli, analize tkiv so pokazale na prisotnost zajedavcev iz rodu haplosporidium v precej velikih količinah v celicah prebavil. In prav namnožitev omenjenega zajedavca je verjetno vzrok pogina leščurjev. Te zajedavci so specifični zajedavci, saj praviloma napadajo eno samo vrsto, v primeru leščurjev denimo samo velikega leščurja (pinna nobilis), ne pa tudi sorodnih vrst.
Fotografija je bila razstavljena na razstavi podvodnih fotografij Boruta Furlana:
1. V Manziolijevi palači v Izoli v okviru dogodka: “Teden sredozemske obale 2023” od 19.09. do 07.10.2023.
Razstavo, tisk fotografije in nakup stojala je omogočil: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola v okviru projekta EUSAIR Facility Point, ki ga sofinancira INTERREG V-B Adriatic-Ionian Cooperation Programme 2014-2020 Evropski Sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Instrument predpristopne pomoči (IPA II) ter nacionalna sredstva.
2. V Skladišču soli Grando na Občinski praznik 2023 - 13.10.2023.
3. V razstavišču Monfort, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« od 07.12.2023 do 30.12.2023.
Ilustracija: Marija Prelog, Ambasadorji morja