Veliki morski pajek

Latinsko ime - Maja squinado (Herbst, 1788)

Slovensko ime - Veliki morski pajek, majnica, morska pajkovica, morski pajek, velika pajkovica, velika rakovica, vražja rakovica

Italijansko ime - Granceola, grancevola, capra di mare

Hrvaško ime - Račnjak

Nemško ime - Große Seespinne

Angleško ime - Common spider crab

Foto: Borut Furlan
Piran, Jadransko morje, Slovenija

Opis: Veliki morski pajek je lahko razpoznavna rakovica z ovalnim oklepom, ki se končuje z razcepljenim rostrumom. Grbast oklep je obrobljen s številčnimi, na vse strani štrlečimi trnastimi izrastki. Na zadnjem robu so trni manj izraziti. Hrbtna stran je prav tako posuta z manjšimi trnastimi in bradavičastimi izrastki. Noge in klešče so zelo vitke in dolge. Rakovica je sivo rjave barve, poraščena z algami ali drugimi epibionti.

Posebnosti: Ti raki imajo edinstveno in zelo učinkovito kamuflažno strategijo. Svoje lupine pogosto okrasijo z algami, spužvami in drugimi morskimi organizmi, ki jih na eksoskelet pritrdijo s ščetinami. Tako se zlijejo z okolico in postanejo skoraj nevidne za plenilce in plen, kar jim daje prednost tako pri lovu na hrano kot pri izogibanju morebitnim grožnjam.

Velikost: Veliki morski pajek je največja sredozemska rakovica, ki v premeru z nogami vred doseže velikost do 50 cm, povprečna velikost je okrog 30 cm.

Območje naselitve: Pozimi živi na z algami poraščenem peščenem dnu, med 10 in 50 m globoko, spomladi zahaja v plitvejše morje, včasih prav do vodne črte. Pogosto se zadržuje v luknjah tik ob obali. Ponekod, zlasti ob istrski obali, se pojavlja množično.

Viri: Tom Turk, Pod gladino Mediterana; Prirodoslovni muzej Slovenije, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev.

Eukaryota - evkarionti

Animalia - živali

Arthropoda - členonožci

Malacostraca - višji raki

Decapoda - deseteronožci

Majidae- morski pajki

Maja - morski pajki


Zanimivosti

Levitev: Kot drugi raki se tudi veliki morski pajki tekom svoje življenja in rasti večkrat levijo. Med levitvijo rak zavrže svoj star in manjši eksoskelet in razvije novega, večjega, ki omogoča njegovo nadaljnjo rast. Ta proces je ključen za njihovo rast in je hormonsko nadzorovan.

Takoj po levitvi so raki nekaj časa precej ranljivi, saj je njihov nov eksoskelet mehak in prožen. Da bi se zaščitili med to ranljivo fazo, se pogosto zakopljejo v sediment ali skrijejo v razpoke, dokler se njihov nov eksoskelet ne utrdi. Ta vedenjski vzorec prikazuje neverjetno prilagodljivost in strategijo preživetja.

Fotografija je bila razstavljena na razstavi podvodnih fotografij Boruta Furlana:

1. V Manziolijevi palači v Izoli v okviru dogodka: “Teden sredozemske obale 2023” od 19.09. do 07.10.2023.

Razstavo, tisk fotografije in nakup stojala je omogočil: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola v okviru projekta EUSAIR Facility Point, ki ga sofinancira INTERREG V-B Adriatic-Ionian Cooperation Programme 2014-2020 Evropski Sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Instrument predpristopne pomoči (IPA II) ter nacionalna sredstva.

2. V Skladišču soli Grando na Občinski praznik 2023 - 13.10.2023.

3. V razstavišču Monfort, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« od 07.12.2023 do 30.12.2023.

Ilustracija: Marija Prelog, Ambasadorji morja