Voščena morska vetrnica

Latinsko ime - Anemonia viridis (Forsskål, 1775), Anemonia sulcata (Pennant, 1777)

Slovensko ime - Voščena morska vetrnica, vlasulja, voščena veternica, voščena vetrnica, voščena vlasulja

Italijansko ime - Capelli di Venere, Morosa

Hrvaško ime - Vlasulja, smeđa vlasulja, morska anemona

Nemško ime - Wachsrose

Angleško ime - Mediterranean snakelocks sea anemone

Foto: Borut Furlan
Piran, Jadransko morje, Slovenija

Opis: Voščena vetrnica ima dolge in slabo krčljive lovke, zato jih žival ne more popolnoma vpotegniti. Celotna vetrnica je rumeno rjave ali zelene barve, le konice lovk so vijoličaste. Osnovna barva je sicer bela, vendar dajejo vetrnici barvo simbiontske alge zooksantele. Vetrnice, ki nimajo vijoličastih konic na lovkah in so v povprečju manjše, nekateri opisujejo kot podvrsto Anemonia viridis rustica.

Posebnosti: Ožigalne celice ali nematociste vsebujejo močan nevrotoksičen strup, ki za človeka ni nevaren, čeprav lahko ob stiku lovk z nežnejšo kožo ali sluznico nastane manjše vnetje.

Velikost: Povprečna vetrnica je velika 10 cm.

Območje naselitve: Živi pritrjena ob dobro osvetljenih skalah zgornjega infralitorala, najpogostejša je do globine 6 m, zlasti večje primerke pa zasledimo tudi globlje. V plitvih mirnih zalivčkih jo ponekod najdemo v velikem številu. Pogosta je tudi v močno onesnaženi ter zaslajeni vodi. V plitvih, mirnih zalivih in plitvih delih pristanišč ponekod popolnoma prekrije dno.

Viri: Tom Turk, Pod gladino Mediterana

Eukaryota - evkarionti

Animalia - živali

Cnidaria - ožigalkarji

Anthozoa - koralnjaki

Actiniaria - morske vetrnice

Actiniidae - morske veternice

Anemonia


Zanimivosti

Je izrazito fotofilna vrsta. Fotofilnost te vrste omogoča zooksantelam, da rastejo v tkivu vetrnic,  v tej simbiozi si izmenjujejo ogljikove hidrate in druge visoko energijske snovi, ki jih proizvajajo zooksantele, in nekatere aminokisline, ki jih proizvajajo samo morske vetrnice.

V močno onesnaženih vodah črpa voščena morska vetrnica del za življenje potrebnih organskih snovi neposredno iz morske vode.

V zavetju lovk predvsem večjih voščenih morskih vetrnic se pogosto zadržujejo nekateri simbiontski ali komenzalski organizmi, kot so: pikasti glavač (Gobius bucchichii), stražne kozice iz rodu Periclimenes, drobne roječe kozice iz rodu Leptomysis ter nekatere rakovice iz rodu Inachus in Maia.

Fotografija je bila razstavljena na razstavi podvodnih fotografij Boruta Furlana:

1. V razstavišču Monfort, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« od 07.12.2023 do 30.12.2023.

Ilustracija: Marija Prelog, Ambasadorji morja